Hamer je pogosto uporabljal besedo "Konflikt" (angleško "conflict"). Konflikt je boj med dvema stranema (ljudmi, državami, družbami ...). Bolni ljudje imajo lahko "konflikte" ali ne: nekdo, ki ima raka trebušne slinavke, želodčnega raka, ima "konflikte" (te bolezni ima, ker se z nekom bori), nekdo, ki ima razkroj kosti, pljučnega raka, levkemijo, limfom,.... pa se ne bori z nikomer.
Za žensko, ki jo je pretresla smrt ljubljene osebe (moža, sina, očeta ...), v Hamerjevi terminologiji velja, da je v "aktivnem konfliktu", vendar nima nobenega konflikta, čutila bo neizmerno bolečino, vendar ni v konfliktu z nikomer.
Namesto te besede bi Hamer lahko uporabil besedo "čas vznemirjenja" ali "osuplosti". To, kar je bilo v angleščino prevedeno kot "conflict-active phase", bi bilo potem "shock phase"; to je tisto, kar se zgodi vsakomur, ko doživi "šok" (psihični ali fizični), dokler se ne umiri / opomore in se vrne v normalno stanje. Je preobremenjen.
Peti zakon pravi: "Razumevanje vsake 'bolezni' kot sestavnega dela SBS (posebnega programa narave z biološkim smislom), ki je razložen v kontekstu evolucijske zgodovine." Predstavitev germanske nove medicine, str. 36.
Da med živalmi obstaja občutek za preživetje najbolj popolnega in odstranitev starega ali pomanjkljivega, se zdi samoumevno. Da naše telo v nekaterih primerih sledi živalski logiki, je prav tako očitno. Očitno pa je tudi, da nimamo le telesa z živalsko logiko, temveč tudi dušo z drugačno logiko in interesi.
Pomen, ki ga daje nekaterim boleznim, je precej težko verjeti, na primer temu, kar beremo v njegovi knjigi Testament of a New Medicine: "ustne ali nosne razjede naj bi povečale ustno ali nosno votlino".
Peti zakon je praktično neuporaben, saj lahko hipotetični "občutek" bolezni le v nekaterih primerih pomaga bolniku, da napreduje k ozdravitvi. Ni ga treba niti poznati niti sprejeti. Bolnik se želi znebiti bolezni, ne glede na to, ali ima "smisel" ali ne.
To, da med živalmi obstaja tekmovalnost, je nedvomno res, vendar je to le del teorije evolucije. Njeno jedro, zamisel o evoluciji vrst s kopičenjem majhnih sprememb, je zlahka ovržena, na primer v tem članku, in s številnimi jasnimi dejstvi ( navedenimi v tem drugem članku). Ker morajo biti spremembe majhne, ni več popolnega naključja, zamisel o naključju, o tem, da se stvari dogajajo brez razloga, pa je očitno absurdna: že dveletni otroci se sprašujejo "zakaj?".
V citiranem delu, ko govori o petem zakonu, dodaja: "Mati narava je bila do nas vedno dobrohotna in je imela vse dobro urejeno". Ker sta "dobrohotnost" in "organiziranost" izvajanje sposobnosti duše (volje in inteligence); ker se ti pojavljata le pri človeku, angelih in Bogu; ker pri izrazu "mati narava" ne misli na človeka ali angele, sklepamo, da enači "mater naravo" z Bogom. Poleg tega v zgoraj citirani knjigi govori o "judovsko-krščanski" religiji (ki ne obstaja), religioznost od 5. do 15. stoletja (sveti Tomaž Akvinski, sveti Frančišek ...) omalovažuje kot "paranojo" ali pravi, da so "v starih časih ljudi prisilili, da so se bali Cerkve in bili od nje odvisni, ter jih na milijone prisilili, da so goreli na ognjih inkvizicije"; to se ne sklada z njegovim magistrom teologije.
Verjamem, da bodo odkritja doktorja Hamera pripomogla k odpravi slabe medicine v zadnjem času. Njegovi zakoni so resnični in zato vnašajo red, preprostost, zdravo pamet, predvidljivost, mirnost ... v bolezni in njihovo zdravljenje.
Mislim, da so ga njegova odkritja pripeljala do nasprotja slabe medicine: do intuicije, da je v vsem red in dobrota. In to ga je pripeljalo do oblikovanja njegovega petega zakona, ki se mi zdi pravilen v svoji ideji, vendar uporablja new age, "politično korektne" izraze: namesto Boga pravi "mati narava", namesto "stvarstvo" pa "narava".
Hamer v svojem prvem zakonu pravi, da se "vsaka bolezen začne s šokom", da je "bolezen instinktivna reakcija našega telesa, ki se začne, ko pride do biološkega šoka", ki je (1) "zelo močan, izjemno oster, dramatičen udarec", (2) "nepričakovan", (3) "doživet v samoti". Točka (1) je že vključena na drugem mestu, kjer piše, da "večja kot sta intenzivnost stresne faze in trajanje, večji bodo simptomi" (pri majhnem šoku bomo imeli majhno pego, pri močnejšem šoku pa večjo); točka (2) se vedno pojavi, saj so instinkti odzivi telesa na nepričakovano; točka (3) pa se zdi dejavnik, da se šok ne odpravi hitro, vendar ni bistven pogoj, saj instinkti, po svoji naravi zelo hitri, nimajo časa, da bi razmislili, ali se počutimo osamljene ali spremljane.
Bolezen je instinktivna telesna reakcija, vendar...
Ali je zagorelost na soncu enaka? Ali je potenje med tekom enako? Oboje so samodejni, instinktivni odzivi telesa. Kakšna je razlika pri bolezni: da manjka duševna komponenta, da ni šoka, da se bolj ali manj zavedamo, kaj počnemo.
In ker se zavedam, da morata biti za šok dve stvari, ki šokirata, predlagam, da:
"bolezen (kadar je čustvenega izvora) je instinktivna telesna reakcija, ki se sproži, ko izkušnja trči ob enega od zidov, ki jih imamo v sebi (in traja, dokler)." (*)
S čim oblikujemo "zidove", "nasipe" v sebi?
V sebi imamo le ideje, tako je tudi z idejami.
Kakšne ideje?
Morajo se nanašati na stvari, ki so zame pomembne, ker če niso pomembne, me ne moti, da jih izgubim, tako kot me ne moti, da mi nekdo postriže lase. Po drugi strani pa, če skrbim za rože na svojem vrtu tako, kot skrbim zase, bom, če bom videl psa, ki bo uriniral nanje, to občutil tako, kot da bi uriniral name, in temu tveganju bom zelo nasprotoval.
Če v tem življenju cenimo veliko drugega kot Boga, je to na splošno vzrok za bolezen, kot je že od nekdaj govorila religija.
Tega se Hamerjevi sovražniki najbolj bojijo:
Da bodo ljudje spoznali, kako pomembno je, kaj imamo v sebi (v svoji duši), in da bodo začeli spraševati in iskati (o, groza, pravijo) ter se ne bodo več pustili motiti najnovejšim plesnim mobilnim telefonom ali najnovejšim govoricam o slavnih.
Zato lahko rečemo, da je v vsaki čustveno povzročeni bolezni vedno prisoten konflikt: z drugimi ali s samim seboj, saj si velikokrat želimo nasprotujočih si stvari.
Tukaj (na dnu strani) obveščamo o spremembah na tem spletnem mestu. |
Delo v nastajanju. |
